Umetnik Kim Hongrok
Diplomiral iz slikarstva na College of Fine Arts, Hongik University
1985. 3. 14.
»Zelo je impresivno in lepo.«
»To je le ovoj brez vsebine, toda dodana vrednost diamantov mu daje nov pomen. Mislim, da je v tem nekakšna čarovnija, ki te pripravi do tega, da si delo pozorno ogledaš in ugotoviš, kaj pomeni. Ne morem odmakniti pogleda.«
Decembra 2013 je umetnik Kim Hongrok na LA ART SHOW predstavil 18 del iz serije »Namig za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s«. Združitev zavrženih ovitkov za hamburgerje in diamantov je izražala umetnikov drzni namen spremeniti naše ustaljeno zaznavanje: lahkemu materialu, s katerim se je vsaj enkrat srečal skoraj vsakdo, je dodal težak in dragocen material.
Način izdelave del lahko opišemo kot objektiven in stvaren. Kim Hongrok je začel z avtonomnim slikarstvom ter se razvijal v smer, ki daje prednost temu objektivnemu načinu izražanja.
Stvarni ekspresionizem: zastaviti vprašanje in komunicirati
Predstavitev korejskega sodobnega umetnika, ki presega okvir slikarstva na platnu in s subjektivnim občinstvom komunicira z objektivnimi performansi, fotografijo in mediji.
Kim Hongrok se je rodil marca 1985, končal Whimoon High School in bil leta 2005 kot najbolje uvrščeni kandidat posebnega sprejemnega postopka sprejet na oddelek za slikarstvo College of Fine Arts na Hongik University. Od otroštva se je učil flavto in igral celo v mestnem simfoničnem orkestru; izjemen talent je pokazal tudi na številnih umetniških področjih, med drugim v glasbi, kaligrafiji in likovni umetnosti. Ko je med glasbo in likovno umetnostjo izbral slednjo kot sredstvo svojega umetniškega delovanja, je za glavno študijsko smer izbral FINE ART (slikarstvo).
Kim Hongrok na fakulteti ni hotel, da ga imenujejo študent. Ni se želel zapreti v okvir »študenta«. Zato je ustanovil lasten umetniški atelje in živahno izmenjeval zamisli z različnimi umetniškimi strokovnjaki, ki so tedaj delovali v fotografiji, videu, manekenstvu, igralstvu in drugih panogah. Na podlagi številnih izkušenj zunaj fakultete je s sošolci rad razpravljal o raznovrstnih temah, zato je dobil vzdevek »profesor«. Živahnih razprav ni vodil le s sošolci, temveč tudi z mentorji. Subjektivni vtisi in pogledi različnih ljudi na en dogodek so ga vznemirjali ter spodbudili k iskanju enega resničnega odgovora.
Kim Hongrok je menil, da umetnik ne more predpisati, kako naj občutimo dogodek ali kaj ta pomeni; občinstvo mora to odkriti z lastnim uvidom. Zato je od leta 2008, drugega leta študija, iz svojih del izločal vsakršna čustva in pomene, ki bi jih vsilil umetnik, ter začel pod skupno temo »Namig za povrnitev avtentičnosti« predstavljati objektivizirana dela.
Leta 2008 je umetnik predstavil performans in fotografska dela »Namig za povrnitev avtentičnosti: Umivanje zob«. Kaj je umivanje zob? Kaj vam pomeni, da si umivate zobe? Zakaj to vsi počnemo, kot da je samoumevno? Z enim dejanjem umetnik zastavlja nešteto vprašanj. Zaradi njih lahko številne stvari ponovno pogledate in premislite. Je umivanje zob zgolj dejanje ustne higiene? Ali lahko prek njega razmišljamo še o čem?
Umetnik naj bi takrat ugotovil, da si zobe umivajo celo domorodna plemena v džungli. Zato je umivanje zob razumel kot spontano nastali, po vsem svetu skupni jezik in najmočnejše sredstvo sporazumevanja. Če pogledamo kraj ali okoliščine, v katerih si umetnik umiva zobe, bolje razumemo, kaj je želel s performansom objektivizirati.
Namig za povrnitev avtentičnosti:
Jongsik Choi
Namig za povrnitev avtentičnosti: Jongsik Choi /
Lamda print, 2008, Kim Hongrok
Jongsik Choi je umetnik, ki je diplomiral iz slikarstva na Hongik University in bil leta 2008 tam profesor.
Kaj je umetnik želel sporočiti, ko si je skupaj z njim pred njegovim delom umival zobe?
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ura risanja akta
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ura risanja akta / Lamda print, 2008, Kim Hongrok
Zgornji performans je potekal med praktično uro risanja po golem modelu. Zakaj je umetnik izvedel performans pri pouku z golim modelom?
Namig za povrnitev avtentičnosti: Megabox
Namig za povrnitev avtentičnosti: Megabox / Lamda print, 2008, Kim Hongrok
Zlasti performans umivanja zob v Megaboxu v COEX se lahko zdi nenavaden. Zobe si običajno umivamo le v zasebnem prostoru ali na določenem mestu, denimo v toaleti, medtem ko je Megabox prostor, izrazito odprt javnosti. Megabox v COEX predvaja filme kot dela gibljive slike, hkrati pa je očitno komercialni objekt. Kaj pomeni njihovo umivanje zob na meji med umetnostjo in trgovino?
Umivanje zob zunaj krajev, ki jih določa konvencija, znova usmeri pozornost na samo dejanje. Omogoči nam, da na novo sprejmemo sredstvo komunikacije, ki ga ponuja umetnik, in nas spodbuja, da ponovno opredelimo »umivanje zob«.
Namig za povrnitev
avtentičnosti: Seok-cheon Hong
Namig za povrnitev avtentičnosti: Seok-cheon Hong /
Lamda print, 2011, 120x120cm
Kim Hongrok
Poznate Seok-cheon Honga? Če ga, kaj je Seok-cheon Hong? Kakšen pomen ima? Če nima pomena, zakaj bi morali prek tega dela razmišljati o njem?
Potem ko je Seok-cheon Hong leta 2000 nepričakovano javno razkril svojo homoseksualnost, so ga izključili iz vseh oddaj, javnost ga je obsojala in preživel je težko obdobje v osami. Ko so se časi in okoliščine spremenili, so mediji znova usmerili pogled nanj. Leta 2011, ko je začel ponovno pridobivati priljubljenost, ga je Kim Hongrok srečal in spremenil v umetniško delo. Sta Seok-cheon Hong iz leta 2000 in Seok-cheon Hong iz leta 2011 različni osebi? Če se on ni spremenil, kaj se je spremenilo med nami leta 2000 in nami leta 2011? In kako se spreminjamo naprej leta 2024?
Olje na platnu, 120x120cm, 2010, Kim Hongrok
S tem delom je povezana zanimiva zgodba. Ko je Kim Hongrok še kot študent že zgodaj iskal raznolike načine izražanja v fotografiji, performansu in instalaciji, namesto da bi se omejil na slikarstvo, so se njegovi sošolci še vedno borili z barvami pred platnom. Čeprav Kim Hongrok slikarstva nikoli ni omalovaževal, so se nekateri študenti odzvali sovražno in trdili, da »fotografira in izvaja performanse, ker ne zna slikati«. Namesto da bi se z njimi prepiral, je umetnik na veliko platno naslikal eno »dobro naslikano« sliko in nato nadaljeval raziskovanje različnih načinov izražanja, da bi ponovno premislil »Namig za povrnitev avtentičnosti«.
Jajčna tempera na leseni plošči, 2004, delo iz portfolia za posebni sprejemni postopek Hongik University, Kim Hongrok
Olje na platnu, 2007, Avtoportret, Kim Hongrok
Prva samostojna razstava »Namig za povrnitev avtentičnosti: Bussot, Raul«
Namig za povrnitev avtentičnosti: Bussot, Raul / 5 dni, 24 ur, performans, 2013, Kim Hongrok
»Namig za povrnitev avtentičnosti: Bussot, Raul« je prva samostojna razstava Kim Hongroka in na novo osvetljuje dogodek družine, ki se je pred 35 leti na splavu preselila iz komunistične Cuba v liberalne United States.
Leta 2013, ko je bil Bussot, Raul star pet let, se je njegov oče odločil pobegniti iz Cuba z družino in dvema prijateljema. Da bi se izognili pozornosti kubanske obalne straže, so v temnem mangrovem gozdu skrivaj sestavili splav in ga neke noči potisnili na morje. Bussot, Raul se je spominjal, kako so se sredi mrzlega morja stiskali drug k drugemu, da bi se ogreli. Kot otrok se je najbolj veselil, da bo v United States, drugače kot v Cuba, lahko brez izpadov elektrike neomejeno gledal televizijske risanke. Kmalu po odhodu pa jih je ujela silovita nevihta in močan veter jih je več dni nosil, ne da bi vedeli, kje so. Peti dan po odhodu iz Cuba, ko jim je zmanjkovalo hrane, so v daljavi zagledali svetlobo, nato pa jih je našla in rešila U.S. Coast Guard. Dvajset let pozneje je Kim Hongrok srečal Raula in s ponovno uprizoritvijo njegove petdnevne izkušnje poskusil na novo odkriti »Namig za povrnitev avtentičnosti: Bussot, Raul«.
Umetnik je kot umetniško delo izdelal splav enakih mer in oblike, kot ga je izdelal Raulov oče, ter ga postavil v galerijo. Pet dni sta z dvignjenim jadrom na splavu jedla, spala in živela. Njuna hrana je bila enaka tisti, ki jo je imela Raulova družina leta 2013: Spam, čokolada in voda.
Umetnik je prek dela zelo dejavno delil z občinstvom izkušnjo izpred 20 let. Tako je interakcija z občinstvom postala velik del samega performansa.
posnela U.S.A Coast Guard / Palm Beach, Key West, USA / 00:06:50 / 1993
Pomenljiva sta tudi čas in kraj tega dela. Nekdanji odnos med United States in Cuba je podoben odnosu med South Korea in North Korea. Zgodba družine Bussot na tej razstavi je ena od zgodb kubanskih beguncev, vendar zaradi teh odnosov postane univerzalna begunska izkušnja.
Lamda print, 2011, 40x50cm, Kim Hongrok
Razstavni prostor je obiskalo veliko ljudi. Nekateri so jokali, ko so brali besedilo o takratni zgodbi, drugi so se skupaj povzpeli na splav in fotografirali. Bili so tudi obiskovalci, ki so želeli dolgo poslušati in se poglobljeno pogovarjati o tistem času.
Umetnik in Raul sta pet dni jedla in spala na splavu. Spam, čokolada in voda so bili vsa hrana, ki jo je imela Raulova družina, količina pa ni zadoščala. Zato sta si v razstavnem prostoru delila zelo majhne obroke in tako preživela pet dni.
To kubansko družino je po življenjsko nevarnem obdobju na odprtem morju rešila obalna straža United States. Prva hrana, ki naj bi jo pojedli po prihodu na tla United States, je bil McDonald’s, skoraj simbol kapitalizma.
Kim Hongrok in Bussot, Raul jesta hamburger McDonald’s na dan, ko se konča petdnevni performans na splavu
»Liberalni« župan Seoul Oh Se-hoon in njegova družina jim zadnji dan razstave čestitajo in jih pozdravijo
Pevec Choi Siwon obišče razstavo
McDonald’s posluje s franšizami skoraj izključno v državah, kjer sta liberalizem in kapitalizem trdno ukoreninjena. Če je Kim Hongrok s prvo razstavo želel skupaj premisliti liberalizem, druga prek prvega družinskega obroka v McDonald’su naravno preide v zgodbo o »kapitalizmu«.
Druga samostojna razstava »Namig za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s«
Namig za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
Namig za povrnitev avtentičnosti; Chicago, America / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
Tako ovitki hamburgerjev značilne ameriške franšize McDonald’s kot diamanti predstavljajo kapitalizem. Čeprav ovoj po uporabi vsebine zavržemo kot odpadek, mu je umetnik dodal drage diamante in nas spodbudil, da na novo pogledamo liberalizem in kapitalizem, ki ju jemljemo preveč samoumevno.
Delo lahko razumemo kot način, da z današnje perspektive pogledamo McDonald’s—prvo srečanje z liberalizmom in kapitalizmom za ljudi, ki so ob tveganju življenja pobegnili iz Cuba.
Namig za povrnitev avtentičnosti; Ho Chi Minh / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
Namig za povrnitev avtentičnosti; Buenos Aires, Argentina / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
Namig za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
S pomočjo številnih ljudi po svetu je umetnik zbral ovitke hamburgerjev McDonald’s iz 20 držav in z dodajanjem diamantov ustvaril 30 del. Dela je predstavil ne le v Korea, ampak tudi na LA ART SHOW, da bi še več ljudi po svetu spodbudil k razmišljanju o »Namigu za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s«.
Pevec Choi Siwon obišče razstavo
Umetnik je stopil v stik s korejskimi veleposlaništvi v različnih državah, da bi zbral ovitke hamburgerjev z vsega sveta. Pevec Choi Siwon je želel pomagati in je o tem obvestil svoje oboževalce, mednarodni oboževalci pa so ovitke zbirali in pošiljali z vseh koncev sveta. Pomagale so tudi znane osebe, ki so potovale v tujino, zato je bilo mogoče zbrati ovitke iz številnih držav.
O tej svetovno znani blagovni znamki imamo morda predsodke in stereotipe. Zato je večina ljudi lahko nejasno začutila namen uporabe McDonald’sovih ovitkov, toda vprašanje, zakaj korejski umetnik »McDonald’s« tako ovrednoti in z njim ustvarja, je treba preučiti z več strani, tudi prek zgodovinskega in družbenega ozadja ter ideoloških sporov. Kaj je McDonald’s v United States? V Korea? In za ljudi v Iran ali North Korea, kjer McDonald’sa ni? Ali tudi oni razmišljajo o McDonald’su?
Namig za povrnitev avtentičnosti: McDonald’s / Mešana tehnika, 2013, Kim Hongrok
Za razliko od prejšnjih tujih umetnikov, ki so »McDonald’s« uporabljali za kritiko kapitalizma, je Kim Hongrok McDonald’sove ovitke uporabil kot material za pozitivno ponovno osvetlitev vrednosti kapitalizma. Med zbiranjem je iz številnih držav, ki so bile še socialistične ali kjer se kapitalizem ni ukoreninil in je bila gospodarska raven nizka, dobil odgovor: »Tukaj ni McDonald’sa.« Hitra hrana McDonald’s, ki jo tudi sami včasih kritiziramo, v nekaterih državah sploh ni dostopna.
Umetnik se je želel z daljnovidnostjo ponovno ozreti nase in pozitivno ovrednotiti vrednost kapitalizma.
Tretja samostojna razstava »Namig za povrnitev avtentičnosti: Vojaška spolna sužnja«
Namig za povrnitev avtentičnosti: Vojaška spolna sužnja / Film, instalacija, 2015, Kim Hongrok
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ok-seon Park
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ok-seon Park / projekcija na bombažu, 2015, Kim Hongrok / 00:00:44
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ok-seon Lee
Namig za povrnitev avtentičnosti: Ok-seon Lee / projekcija na bombažu, 2015, Kim Hongrok / 00:02:19
Vsi v South Korea poznajo izraz »comfort women«. Da bi dejstva razumel bolj objektivno in neposredno, je Kim Hongrok odprl medijsko razstavo s tremi besedami: »vojaška«, »spolna« in »sužnja«.
Tretja razstava, »Namig za povrnitev avtentičnosti: Vojaška spolna sužnja«, je želela govoriti o »imperializmu« prek »spolnih suženj japonske vojske«—dela druge svetovne vojne in še danes živečih žrtev preteklosti.
»Namig za povrnitev avtentičnosti: Vojaška spolna sužnja« projicira podobe starejših Korejk, ki so med drugo svetovno vojno trpele spolno suženjstvo japonske vojske, na instalacijo iz belega blaga, visoko 2m in široko 3m. Med nastajanjem so ženske umetnika vprašale: »Ste novinar?« ali »Ste prišli posnet fotografijo za naš pogreb?« Ko so slišale, da želi ustvariti umetniško delo, so si nekatere hitro počesale lase ali odšle v sobo, da bi oblekle lepa oblačila. Rekle so: »Hvala, da se zanimate za nas,« si z umetnikom izmenjale topel pogled in pri snemanju sodelovale s sproščenim nasmehom. Morda so prav zato njihovi obrazi kljub nasilnemu naslovu delovali spokojno in prijazno. Žrtev ne živi nenehno le s strahom in izraženo jezo. Za razliko od medijskega okvira, ki kaže »podobo žrtve«, so bile ženske v umetniškem delu Ok-seon Park, Kun-ja Kim, Il-chool Kang, Soon-ok Kim in Ok-seon Lee, ki danes živijo z nami.
Namig za povrnitev avtentičnosti: Il-chool Kang
Namig za povrnitev avtentičnosti: Il-chool Kang / projekcija na bombažu, 2015, Kim Hongrok / 00:03:45
Ženske v filmskih delih sedijo brez ozadja in mirno gledajo občinstvo, brez besed, izrazov ali kretenj, ki bi predpisovale določeno čustvo. To je objektiven prikaz, skladen z umetnikovim namenom »zapisati zgodovino skozi sodobno umetnost«. Dejstvo, da lahko občinstvo z ženskami vzpostavi očesni stik, kaže tudi vlogo sodobne umetnosti kot »odraza časa in sodelovanja«.
Obiskovalec se prek dela srečuje s pokojno Kun-ja Kim
Umetnik je v razstavni prostor postavil stol, na katerem so ženske sedele med snemanjem, da bi obiskovalci lahko sedli nasproti njih. Ženske ne rečejo ničesar, vendar prek očesnega stika z občinstvom izgovarjajo besede, ki so razumljivejše od katerega koli jezika in hkrati globoke.
Kun-ja Kim, ki je sodelovala na razstavi, je umrla 23. julija 2017, stara 91 let. Pri 16 letih so jo ugrabili, odpeljali v »comfort station« v China in hudo zlorabljali. Nato je življenje posvetila pričevanju o japonskih vojnih zločinih in pomoči drugim z donacijami. Vsak teden se je udeleževala sredinih protestov, pričala o trpljenju v »comfort station« ter nastopila tudi na zaslišanju Kongresa United States o japonskih vojaških »comfort women«. Vse življenjsko premoženje je podarila štipendijski fundaciji, iz njenega sklada pa je pomoč prejelo približno 250 študentov. Umetnik še vedno hrani fotografijo s snemanja, na kateri se smehlja in ponosno nosi predsedniško odlikovanje na prsih.
Namig za povrnitev avtentičnosti: Kun-ja Kim
Namig za povrnitev avtentičnosti: Kun-ja Kim / projekcija na bombažu, 2015, Kim Hongrok / 00:04:21
Prek podob žensk kot žrtev »imperializma« delo ponuja priložnost za presojo imperializma in nam omogoča, da pogledamo nase, medtem ko živimo in pozabljamo na številne bolečine preteklosti. Ne le nam, ki z njimi delimo zadnje življenjsko obdobje, temveč tudi prihodnjim generacijam ponuja možnost srečanja, ki presega čas in prostor. Njihovo sodelovanje je tako rezultat iskrenega prizadevanja za obnovitev preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, da se zgodovina »vojaškega spolnega suženjstva« ne bi ponovila. Prav tu delo pridobi avtentičnost in trajnost.
Razlogov za življenje je lahko veliko, vendar lahko življenje razumemo kot »proces pridobivanja spoznanja«. Likovni umetnik pride do spoznanja prek dela. Za umetnika je delo nekaj, čemur se mora popolnoma posvetiti, vseživljenjska usoda, ki jo mora raziskovati in izražati, ter življenje samo. Vendar so umetniki tudi običajni ljudje. Nenehno se sprašujejo, kaj jim to usodno ustvarjanje pomeni, kakšno spoznanje dobijo prek dela in zakaj morajo navsezadnje ustvarjati, medtem ko se borijo za odgovore.
Dela Kim Hongroka občinstvu ne želijo vsiliti nobenega sporočila.
Barva, tekstura poteze čopiča, ki jo umetnik namerava, in različni slikarski izrazi pogosto neposredno posredujejo umetnikovo notranjost ter zato v občinstvu zbujajo čustva in empatijo. Da bi to izključil, Kim Hongrok išče način, kako subjektivnemu občinstvu predstaviti dela z minimalnim posegom in objektivnimi načini izražanja.
Za Kim Hongroka je delo »namig z likovnim načinom izražanja«, ki ga uporablja, da občinstvu posreduje temo »avtentičnosti«. Beseda »povrnitev« v vseh naslovih del označuje nenehno spreminjajoče se in povsem neopredeljivo stanje: proces prizadevanja, da bi se približali bistvu, čeprav ga nikoli ne moremo v celoti doseči.
Z drugimi besedami ‘Authenticity’ To communicate with the audience whatin sporazumevanje z občinstvom o tem, kaj pomeni, ‘Dancho’ By throwing outki je ponujen, da lahko vsakdo z lastnim uvidom doseže razumevanje in jo znova »povrne«—umetnik nadaljuje to prizadevanje.